POETRY

She asked me where,
I have gone,
I’ve been gone, a long way gone…
Across the river, to the other side,
to learn that life is more than matters.

She asked me why,
it’s more than matter,
I thought, because it is bigger…
It’s much larger, than it can matter,
through the heart, one can see it better

She asked me what is there to see?
I told her souls of the trees and the Dragons, from the Mountains,
River Spirits and Gods of Seas…

Si že slišal zvok storža, ki odpira se v vetru,
ki nam poje pesmi hvale njene in odpira nam srce…
v poletju vročem nam prinese ključ do novega prostora,
časa večnega;

Si že videl ptico, ki vzleti iz bližnjega drevesa z namenom,
da ti sporoči,
podri zidove linearnosti,
odpri oči pozabljenih razsežnosti,Si že slišal zvok razpiranja prostora, kjer poči vsaka ura?

Zvok preteklosti, sedanjosti, zvok večnosti.To zvok je vdiha in izdiha Zemlja tvojega in mojega obstoja

Divja pesem iz kraljestva Zlatoroga,
Zdaj te čutim, da ob meni plešeš.

Naj te zapišem, da lahko te spet zapojem,
Da si zaupava, v globino se spoznava…

Bova ranljivosti oba se prepustila,
Bova na skali kjer ustreljen si bil dobila.

Pozornost moja naj te boža,
Pozdravi naj te kot Triglavska roža.

Želim si stika in prijateljstva s teboj,
Želim dotika in ustvarjanja nocoj.

A tvoji rogovi, so tvoji rogovi,
Dotaknil se nikoli jih ne bom,
Le če me prosiš bom ponesel glas tvoj,
Za narod svoj..

Ko v jutru novem,
zbujam se ob misli nate,
sprašujem se, kako naj podelim s teboj,
ljubezni rosne trave…
Ne želim si krajšati daljave,
Ne želim si v izmišljene višave,
Le stika s svetom, ki je tvoj.

Po čemu hrepeni življenje v tebi?
Kako naj bogatim te, da ostaneš zvesta sebi?
Da te nežno ljubim,
Z vodo gorskih vil zalijem,
Da se ljubezni seme prebudi in vzklije.

A tudi sam želim si spoštovanja,
Bitja svojga negovanja,
Jasnosti neba in barv
Sončnega vzhoda

Kaj je drugega kot to,
Ki seže vse do dna,
Včasih temno,
Včasih svetlo,
Kot barvita mavrica,

Kot preplesani večer,
Kot prazna postelja,
Strahovi in dvomi,
A bom te vodit znal?
A bom trden ob tebi stal?
Na strune srca tvojga nežno pesem zaigral..
A bom tvoji duši pel,
Te globlje popeljal,
V očeh se tvojih znova in znova prepoznal,
Kot tisočletni hrast v zemljo,
Korenine vate bi pognal,
Da boš kot ptica znova in znova,
Krošnjo mojo obiskala

Kot platno jutra tega,
Nebo je tvoje,
Sinjega galeba let,
Srce zdaj opazuje

Ubil si me sinoči,
V sanjah sem izdahnil,
V ritmu bobna,
Znova se prebudil

Le kdo je ta, ki vodi
tvojo roko,
Da naslikaš mi na platno jutro,
Pesem sinjega galeba