Poezija

Poezija nova je enota,

poezija ponovna poroka,

je med Zemljo in vesoljno silo,

v valovih se vse bo premenilo…

Kar poznam, v prah bo izgorelo,

in kot roža iz Zemlje vzklilo

in zacvetelo,

mnogo čebel,

kmalu privabilo.

Med za ljudi,

bo naredilo

se sladkali bodo ko bodo,

pisali poezijo,

Poezijo poezijo, ljubezni poezijo,

za vse živali in za bitja ki živijo,

V razsežnostih neznanih

in ljudem tujih oceanih,

ko pademo v sen,

Poezija si zrcalo

mojega življenja,

skozi tebe vstopim v svet svojega trpljenja,

In hrepenenja po visokih valovih,

na katerih surfam skupaj z bogovi,

teh tujih oceanov in galaxij,

vse to v srcu mojem se godi…

Zatulimo volkovi,

morski volkovi ,

zatulite boginje,

dajte nam blaginje,

Naj se združijo zvokovi,

in odprto srce,

naj nastanejo valovi,

ki nas peljejo še dlje…