Poetry

Life is more than matters

She asked me where,
I have gone,
I’ve been gone, a long way gone…
Across the river, to the other side,
to learn that life is more than matters.

She asked me why,
it’s more than matter,
I thought, because it is bigger…
It’s much larger, than it can matter,
through the heart, one can see it better

She asked me what is there to see?
I told her souls of the trees and the Dragons, from the Mountains,
River Spirits and Gods of Seas….

Back to the top

Nowhere (Nikjer)

Si že slišal zvok storža, ki odpira se v vetru,
ki nam poje pesmi hvale njene in odpira nam srce…
v poletju vročem nam prinese ključ do novega prostora,
časa večnega;

Si že videl ptico, ki vzleti iz bližnjega drevesa z namenom,
da ti sporoči,
podri zidove linearnosti,
odpri oči pozabljenih razsežnosti,Si že slišal zvok razpiranja prostora, kjer poči vsaka ura?

Zvok preteklosti, sedanjosti, zvok večnosti.To zvok je vdiha in izdiha Zemlja tvojega in mojega obstoja

Back to the top

Daj mi Zemlja

Daj mi Zemlja, daj mi Zemlja svoje srce,
da posadil bom seme za naše pleme novo upanje
daj mi vode, daj mi vode,
da novo upanje, bo vzklilo in brstilo do neba n še dlje
daj mi ognja, daj mi ognja, da zapojem vsem,
pesem o mogočnih silah in se jim odprem
daj mi veter, daj mi veter lahkotnosti moči,
da zaplešem tukaj, ker nikamor se mi ne mudi

Back to the top

Usmeri se v žarek sonca

Usmeri se v žarek sonca,
dotakni se horizonta,
v dno morja opri stopalo,
kot veter pihni na obalo
da valovi se nardijo,
valovi ki jih mi lovimo,
da se spomnimo vsaj malo,
nam življenje je zrcalo.

O zrcalo moje ljubo,
spoštujem te globoko,
odsev tvoj seže prav visoko,
a tudi v temo in samoto.

In ko se gledam, tebe gledam,
ko te ljubim sebe ljubim,
in ko se sovražim,
naju s pesmijo tolažim.

Čas se vrti v vse smeri,
dol iz konca do začetka,
gor iz začetka pa do konca,
usmeri se v žarek sonca…

Back to the top

Zmajev rod

Zajezdiva ta čustva,
ki se v naju so rodila,
dam krila, dam jim krila,
da se me bodo dotaknila.
Iz sonca našega vesolja,
v globino do srca,
prek samospoštovanja,
prepeva naj zdaj Zemlja.
Sprejmem odgovornost,
vizijo ravnovesja,
dam krila, dam ji krila,
da se v materijo bo razvila
Zmajev rod.. mi smo mi smo Zmajev rod…
Boginja črna se,
iz spanca prebudila,
se duša prerodila,
Govic v Pršivcu Zmaja
Ta sila ne bo spala,
ta sila bo vodila,
katera je ta sila,
v srcu se nahaja.
Naj voda bodo čustva,
slapovi zdaj dero,
rojstvo je to kraja,
naj se sliši pesem Zmaja
Zmajev rod…mi smo mi smo Zmajev rod..

Back to the top

Škrli

Primem zdaj to kitaro in ta pesem vzvalovi,
To kar pojem namenjeno je vam Škrli,
Z Vogla, s Škrli sta pra stara prednika ki,
Mi ob strani, stojita zdaj v temi, se za iskri.
Z Vogla, s Škrli sta,
Pra stara prednika ki,
mi obstrani stojita zdaj ob strani

Ko poletim iz telesa prepustim se ve-soljnemu sprehodu,
In zažvižgam to pesem s strastjo
Zemljinemu vzhodu

Back to the top

Kot narava spiš

Kot narava spiš,
Ti ivje zdaj prekriva veje,
Na katerih spominov sva zibala,
Najne sanje

Le spomin na potovanje ostane in kot dotik, to globoko
Ljubezen znotraj mene, razvname

Je to globlja kot ljubezen do dekleta,
Je to širša, v nebo odeta,
Izbrala si zame sveta, narava…

Me prevzame in pokrpa vse te pra pra stare rane..
Ki z ljubeznijo še enkrat,
So mi zadane….

Da iz njih požene sila življenja,
Razcveti se Triglavska roža,
Me ponese na hrbtu Zlatoroga,
Le kam pelje ta dolga mlečna cesta,
In sreča nevesta vesolja,
V mojem srcu svojega princa…

Back to the top

Divja pesem iz kraljestva Zlatoroga

Divja pesem iz kraljestva Zlatoroga,
Zdaj te čutim, da ob meni plešeš.

Naj te zapišem, da lahko te spet zapojem,
Da si zaupava, v globino se spoznava…

Bova ranljivosti oba se prepustila,
Bova na skali kjer ustreljen si bil dobila.

Pozornost moja naj te boža,
Pozdravi naj te kot Triglavska roža.

Želim si stika in prijateljstva s teboj,
Želim dotika in ustvarjanja nocoj.

A tvoji rogovi, so tvoji rogovi,
Dotaknil se nikoli jih ne bom,
Le če me prosiš bom ponesel glas tvoj,
Za narod svoj..

Back to the top

Barve sončnega vzhoda

Ko v jutru novem,
zbujam se ob misli nate,
sprašujem se, kako naj podelim s teboj,
ljubezni rosne trave…
Ne želim si krajšati daljave,
Ne želim si v izmišljene višave,
Le stika s svetom, ki je tvoj.

Po čemu hrepeni življenje v tebi?
Kako naj bogatim te, da ostaneš zvesta sebi?
Da te nežno ljubim,
Z vodo gorskih vil zalijem,
Da se ljubezni seme prebudi in vzklije.

A tudi sam želim si spoštovanja,
Bitja svojga negovanja,
Jasnosti neba in barv
Sončnega vzhoda

Back to the top

O ljubezni

Kaj je drugega kot to,
Ki seže vse do dna,
Včasih temno,
Včasih svetlo,
Kot barvita mavrica,

Kot preplesani večer,
Kot prazna postelja,
Strahovi in dvomi,
A bom te vodit znal?
A bom trden ob tebi stal?
Na strune srca tvojga nežno pesem zaigral..
A bom tvoji duši pel,
Te globlje popeljal,
V očeh se tvojih znova in znova prepoznal,
Kot tisočletni hrast v zemljo,
Korenine vate bi pognal,
Da boš kot ptica znova in znova,
Krošnjo mojo obiskala

Back to the top